Nikodem, Jezusov skrivni učenec (Jn 3; 19,38-40), je moj krstni zavetnik.
V njegovi vlogi se večkrat prepoznam tudi sam. Predvsem mi je všeč njegova drža pred Jezusom, ki je razvidna tudi iz ikone zgoraj -
z odprtimi dlanmi pred Njim.
Njegovo ime pa ustreza tudi namenu mojega bloga.
Tu najdete namreč predvsem moje pridige, ki jih objavljam z namenom, da bi po njih Božji blagoslov, za katerega vedno prosim, kadar jih sestavljam, dosegel čimveč ljudi.
"Nikodemos
(Νικόδημος)" - "zmagovalec med ljudstvom" (evangelij ga imenuje "prvak med Judi") naj pomeni tudi zmago in blagor za vse ljudstvo.

petek, 18. april 2014

Gospod se je sklonil (veliki četrtek)

Danes se še na poseben način vživljamo v dogajanje pri zadnji večerji. Spominjamo se postavitve zakramenta svete evharistije, s katerim je Jezus postal trajno tudi resnično in ne samo simbolično navzoč v vsakem času pod podobo kruha in vina.
Vsak delček dogajanja pri mizi zadnje večerje ima svoj velik pomen, tokrat pa bi rad še posebej pozornost usmeril v simbol nog.

Kaj pomeni to, da se je Jezus sklonil k nogam apostolov in jih umil?

Najprej bi rad poudaril, da se ta simbol oz. glagol hoditi skriva že v samem imenu praznika »Pasha« oz. Gospodov mimohod.

Kaj pomeni, da pride Gospod v nek kraj, lahko vidimo v evangelijih.
K Zaheju je prišlo odrešenje, kot je rekel Jezus, ko mu je napovedal, da pride na večerjo. Stotnik je rekel: »Gospod, nisem vreden, da prideš k meni…«
Najbolj pa verjetno preseneti dejanje žene, ki stre posodico in za ceno povprečne letne plače, kot lahko prevedemo »več kot 300 denarijev«, ki jih omenja Juda Iškarjot, dišeče olje izlije na Jezusa, po poročilu Janezovega evangelija prav na njegove noge, ter jih briše z lasmi. Tudi potem na križu Jezusu edinemu ne strejo nog.

Danes pa se Jezus sam skloni k nogam apostolov.
Tudi k našim nogam.

S tem nam sporoča predvsem dve stvari:
Prvič: »Tvoje noge so prašne in utrujene od raznih stranpoti, pusti, da se jih dotaknem, da jih umijem vsega tega prahu.«
Drugič pa: »Glej me, ko ti umivam noge, poklekam pred teboj. Ne zaradi tvoje dobrote. Vem da že čez nekaj trenutkov ne boš zdržal niti ene ure z menoj v molitvi in vem, da bodo ravno te noge bežale, ko se boš zbal in me zapustil. (vse to se je že čez kakšno uro zgodilo z apostoli v vrtu Getsemani in se dogaja tudi nam)
Pred teboj poklekam, ker v tebi vidim svojo Božjo podobo, ker sem te jaz ustvaril in te ljubim. Spomni se tega, ko boš iskal resnico o sebi.«

Danes bomo v duhu povezani tudi z Jezusom v vrtu Getsemani, kjer še zadnjič potrdi svoj »da« Očetovi volji.
Potem pa ga bomo pospremili v ječo, kjer bo Jezus čakal na jutrišnji proces pred Pilatom.

Jezus nam vklenjen in za rešetkami (lahko si predstavljamo, da ima vklenjene prav noge) sporoča, naj mu pustimo, da se skloni k našim nogam, da jih umije, naj ga pustimo, da tako kot pri »Pashi« pomaže okvirje vrat mojega srca s svojo krvjo, naj mu pustimo, da on skrbi za ta vrata, kdo bo skozi nje vstopal in kdo ne, da bomo imeli v sebi mir in njegovo veselje.

Kot za rešetkami in vklenjen je zame takrat, ko ga ne potrebujem. Ko ne prihaja v mojo hišo, v moje življenje, ko se svojega življenja lotevam sam.

Zato molimo:
Jezus, naj bodo vrata mojega srca vedno odprta zate. Pridi k meni in naravnaj tudi moje korake na pot miru.

Ni komentarjev:

Objavite komentar