Nikodem, Jezusov skrivni učenec (Jn 3; 19,38-40), je moj krstni zavetnik.
V njegovi vlogi se večkrat prepoznam tudi sam. Predvsem mi je všeč njegova drža pred Jezusom, ki je razvidna tudi iz ikone zgoraj -
z odprtimi dlanmi pred Njim.
Njegovo ime pa ustreza tudi namenu mojega bloga.
Tu najdete namreč predvsem moje pridige, ki jih objavljam z namenom, da bi po njih Božji blagoslov, za katerega vedno prosim, kadar jih sestavljam, dosegel čimveč ljudi.
"Nikodemos
(Νικόδημος)" - "zmagovalec med ljudstvom" (evangelij ga imenuje "prvak med Judi") naj pomeni tudi zmago in blagor za vse ljudstvo.

ponedeljek, 24. maj 2010

... ki oživlja

V veroizpovedi molimo: »verujem v Svetega Duha, ki oživlja«.

Bog ni bil stvarnik le enkrat, ampak je vedno. Pa ne le v smislu, da »ohranja« bivanje in s svojo previdnostjo vodi svet, ampak tudi v smislu, da podpira in nenehno podarja bivanje in moč, poganja, poživlja in prenavlja stvarstvo. Če to naobrnemo na Svetega Duha, pomeni, da je On vedno tisti, ki ustvarja prehajanje od kaosa v kozmos, od nereda k redu, od zmede k harmoniji, od izmaličenosti k lepoti.
Vse dela novo, vse prenavlja.
Tudi pesem slednica za praznik binkošti, ki smo jo slišali po 2. berilu govori o tem, kako je Sveti Duh tisti, ki suho zaliva, mrzlo ogreva, rane ozdravlja, žalostne tolaži in vodi tiste, ki so zašli.

Skratka, stvari dela take, kot je zanje najbolje, da so.

V tem pa je tudi praznovanje praznika binkošti.
Kot so apostoli po prejemu Svetega Duha postali, takšni, kot je najbolje, da so, torej pogumni in sposobni, tako smo tudi mi povabljeni, da še posebej danes, ko obhajamo praznik binkošti, globoko v sebi začutimo potrebo po tem, da bi bilo naše življenje prenovljeno in takšno, kot je najboljše možno.

Tudi v vsakem od nas, v naših srcih, so manjši ali večji kaosi. To so želje, načrti, nameni, nasprotujoče si tožbe, ki se med seboj bojujejo, tako da smo pogosto uganka samemu sebi.

Sedem darov Svetega Duha zato ni le neko naštevanje, ki ga morajo poznati predvsem birmanci, ampak je nekaj vsakdanjega, nekaj, kar je ponujeno zrelemu človeku, da bi s pomočjo teh darov rastel naprej, saj le rast pomeni življenje. Kdor neha duhovno rasti postane duhovno mrtev.

Dar strahu božjega in pobožnosti nam torej pomagata, k poglobljenemu odnosu z Bogom;
darovi umnosti, vednosti in modrosti, nam pomagajo, k spoznanju, ki izhaja iz Boga za naše življenje;
dar moči, pa nam pomaga k okrepitvi lastne volje in k izvršitvi Božje volje v svojem življenju.

V vseh fazah torej deluje Sveti Duh.

Le če si prizadevamo za rast teh darov, pa lahko zorijo na drevesu našega življenja tudi Njegovi sadovi, ki so, kot jih našteva sv. Pavel:
ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost in zvestoba.

Naj nas torej vodi in razsvetljuje Sveti Duh.
Bolj kot se nam zdi, da smo blizu Bogu, bolj naj nas vodi in v nas prebuja hrepenenje po njegovih darovih.
Da ne bi nikoli obtičali ob misli, da Boga poznamo, ampak, da bi ga vedno znova iskali.

Ni komentarjev:

Objavite komentar