Nikodem, Jezusov skrivni učenec (Jn 3; 19,38-40), je moj krstni zavetnik.
V njegovi vlogi se večkrat prepoznam tudi sam. Predvsem mi je všeč njegova drža pred Jezusom, ki je razvidna tudi iz ikone zgoraj -
z odprtimi dlanmi pred Njim.
Njegovo ime pa ustreza tudi namenu mojega bloga.
Tu najdete namreč predvsem moje pridige, ki jih objavljam z namenom, da bi po njih Božji blagoslov, za katerega vedno prosim, kadar jih sestavljam, dosegel čimveč ljudi.
"Nikodemos
(Νικόδημος)" - "zmagovalec med ljudstvom" (evangelij ga imenuje "prvak med Judi") naj pomeni tudi zmago in blagor za vse ljudstvo.

nedelja, 30. maj 2010

Prvoobhajanci - novi členi v posebnem krvotoku Svete Trojice in Cerkve

V Bogu so tri božje osebe: Oče, Sin in Sveti Duh. Zato Boga lahko pokličemo tudi z nazivom Sveta Trojica.

Namesto »nedelja Sv. Trojice« bi lahko torej rekli kar »nedelja Boga«.
Toda, ali ni vsaka nedelja Bogu posvečena? Saj rečemo, da je Gospodov dan!?!

Zakaj pa vseeno praznujemo še poseben dan, ki je posvečen Sv. Trojici?

Na ta dan nas Božja beseda še posebej spomni, da Bog ni neki osamljeni stric, ki bi na začetku sveta vse ustvaril in se potem umaknil s svojimi angeli nekam v samoto, ampak gre v bistvu za tri osebe, med katerimi vlada nerazdružljiva vez, ki je ljubezen.
Ljubezen je zato bistvo Boga. In zato tudi navzven Bog deluje kot ljubezen in vse kar stori, stori iz ljubezni.

S tem pa se že tudi dotikamo drugega praznika, ki ga danes obhajamo. To je prvi prejem svetega obhajila.

V tem je največji dokaz Božje ljubezni, da se je Božji Sin – ena izmed treh Božjih oseb, s tem lahko rečemo kar Bog sam, učlovečil in se pustil pribiti na križ in umoriti, da bi nam svojo neumrljivost podaril s tem, da po njegovem vstajenju uživamo njegovo telo in kri pod podobama kruha in vina.

Dragi prvoobhajanci,
veliko pomenite za naši župniji, še več za vaše družine in prijatelje in še več za vaše starše.
Vsi mi se danes z vami veselimo.
Toda Bogu pomenite še veliko več.
Morda res, da do sedaj njegove bližine niste čutili tako, kakor čutimo bližino človeka, npr. mame in tata.
Ko ste bili žalostni in ste morda tudi jokali, so vas potolažili in objeli drugi, namesto Boga, toda vedno je bil po vseh teh ljudeh z vami On in bo tudi še naprej.

Sedaj, od danes naprej, pa vam bo dana možnost, da z njim stopite še v poseben stik.
Ne le, da boste lahko čutili Božji objem, naredil bo še nekaj več – nekaj kar nihče drugi ne more. Prišel bo celo v vaša srca – v vas same, ko ga boste pri obhajilu zaužili.
Tako lahko Boga še posebej čutimo in slišimo. In na ta način nam lahko tudi On še posebej prisluhne, nam svetuje, nas tolaži in predvsem nam da moči za vztrajanje v dobrem.

Seveda je to še vedno le 1. prejem svetega obhajila. Z današnjim dnem zgodba še ni končana. Sedaj se rast za Božje kraljestvo šele prav začenja. In tudi za nas, ki nekateri več, drugi manj let prejemamo obhajilo, veljajo Jezusove besede iz evangelija: »Še veliko vam imam povedati, a zdaj tega ne morete nositi«.
Bog nas torej želi vzgajati in usmerjati, vedno znova na nov edinstven način.

Bog je neskončen, naša rast v odnosu z njim pa je tu na zemlji vedno le rast. V kolikor to ni, odnosa ni. Cilj je namreč šele v nebesih, ko bomo z Njim večno združeni.
Naj bo torej vsako obhajilo, še posebej pa današnje za vse nas lepa priložnost, da odnos z Bogom poglobimo.

Ni komentarjev:

Objavite komentar