Če smo pozorni na nekaj podrobnosti in jih skupaj sestavimo, lahko dobimo čudovito celoto, ob kateri tudi glede ostalih poznejših dogodkov dobimo močno sporočilo.
Ko je Jezus obudil mladeniča, ki so ga nesli proti grobu, je storil nekaj, kar nas spominja na obuditev od mrtvih, ki se je zgodila po molitvi preroka Elija, o kateri smo brali v prvem berilu.
Evangelist je jasno pokazal na to vzporednico. Ta mladenič, ki ga je Jezus obudil, je bil prav tako sin edinec, matere, ki je bila vdova.
Jezus pa je to vzporednico poudaril še z gesto, ki jo je pred njim naredil že prerok Elija – od mrtvih obujenega mladeniča je dal njegovi materi.
Iz začudenja okoli stoječih ljudi je opaziti, da so zaznali to vzporednico in Jezusu priznali, da je velik prerok.
Spregledali pa so morda nekaj, v čemer je med Elijem in Jezusom velika razlika. Elija je nad dečkom kar nekaj časa molil in klical h Gospodu, da ga je ta obudil.
Imel je veliko vero v Božjo moč.
Jezus pa ni tisti, ki zgolj veruje – on je tisti, ki ima oblast. Zato so bile dovolj besede: »Mladenič, rečem ti: Vstani!«
In če to oblast nad naravo, nad smrtjo povežemo še z evangelijem, ki smo ga brali na praznik Svetega rešnjega telesa in govori o čudežni pomnožitvi kruha,
nam je lahko vsaj delno jasno, kako lahko Jezus pride pri sv. maši med nas v podobi kruha in vina; in kako lahko Jezus v celoti pride prav v vsakega izmed nas, kljub velikemu številu hostij.
Jezus je, kljub temu, da se sveta maša obhaja na nešteto krajih hkrati, v polnosti navzoč v vsaki sveti hostiji.
Zato pa lahko Jezusa tudi častimo v tabernaklju ali, še bolje, v monštranci, tudi če smo ga nekaj trenutkov pred tem prejeli pri svetem obhajilu.
Saj s tem, ko zremo v posvečeno hostijo, zremo v tistega, ki je hkrati tudi v nas. Ko ga gledamo in mu želimo spregovoriti, zato ni nujno potrebno odpreti ustnic, saj nas sliši v naši notranjosti in prav tam nas Tisti, ki ga gledamo v monštranci lahko tudi nagovarja.
In zakaj je vse to tako zelo pomembno?
Naj se vrnem na začetno misel – zato, ker mi lahko verujemo v Jezusa, ki ne le veruje naprej v Boga, ki ni le prerok, temveč ker je tisti, ki ima oblast.
Tudi v našem življenju ima lahko nad vsem oblast. Edina prepreka, ki jo je Bog sam postavil, zato ker nas neskončno ljubi in spoštuje, je naša svoboda.
Preko nje Jezus nikoli ne gre in zato je tako pomembno, da se njegove bližine spomnimo čim večkrat in se s tem odpremo njegovemu blagoslovu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar