Nikodem, Jezusov skrivni učenec (Jn 3; 19,38-40), je moj krstni zavetnik.
V njegovi vlogi se večkrat prepoznam tudi sam. Predvsem mi je všeč njegova drža pred Jezusom, ki je razvidna tudi iz ikone zgoraj -
z odprtimi dlanmi pred Njim.
Njegovo ime pa ustreza tudi namenu mojega bloga.
Tu najdete namreč predvsem moje pridige, ki jih objavljam z namenom, da bi po njih Božji blagoslov, za katerega vedno prosim, kadar jih sestavljam, dosegel čimveč ljudi.
"Nikodemos
(Νικόδημος)" - "zmagovalec med ljudstvom" (evangelij ga imenuje "prvak med Judi") naj pomeni tudi zmago in blagor za vse ljudstvo.

nedelja, 24. oktober 2010

Gospod, tudi do mene, grešnika, bodi usmiljen

Glede molitve, teče danes beseda.
In glede tega bi začel kar s citatom iz drugega berila.
Pavel pravi: »Rešil me je iz levjega žrela«.
Levje žrelo v tem primeru pomeni neizbežno smrt, poudarjena je nemoč žrtve, ki jo lev ujame.
V tem se skriva odgovor na to, zakaj farizejeva molitev ni bila uslišana.
Če v prenesenem pomenu pred levom ne čutiš, da si žrtev, potem ti nihče ne more nuditi pomoči, saj zate ni nevarnosti.
A žal ravno to žrtev dejansko naredi zares žrtev.

To gotovo velja tudi za današnje naslovljence prilike.
»Prepričani so bili, da so pravični in so zaničevali druge«
Tako jih evangelist opiše.
Kot da bi se hotel delati norca in bi pokazal na nesmisel te povedi.
Kako si lahko pravičen in hkrati druge zaničuješ? Lastnost biti pravičen se vedno pojavlja v odnosu do drugih. Po pravici nekoga jemati pomeni najprej spoznati ga. To pa vedno predpostavlja spoštovanje, ki je več kot zgolj toleriranje – je prepoznavanje Božje podobe v bližnjem, nekaj kar me presega in preseneča.
Kdor torej kogarkoli zaničuje ne more biti pravičen in o drugem ne more govoriti resnice.
Žal pa s tem tudi o sebi ne more sprejeti resnice, kar je pogoj za molitev.
Pri molitvi ni pomembno le to, da verujemo v Boga, da se zavedamo, kdo je za nas Bog, pomembno je namreč tudi to, da se zavedamo, kdo smo mi pred Bogom.
Zato tudi pravi 1. berilo: »Oblake predre molitev siromaka«.

In Jezus zato tudi pravi:
»Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«

Zato da bi ta beseda prišla do vsakega človeka, pa se danes na misijonsko nedeljo še posebej spominjamo naših misijonarjev, ki so odšli med uboge, da jim s svojo besedo in zgledom oznanijo evangelij.
Jezus je namreč naročil: »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu!«

Misijonska nedelja nam sporoča predvsem dvoje.
To, da je misijonska dejavnost ena glavnih dejavnosti, ki logično izhaja iz evharistije in nas zato kliče, da evangelij ponesemo med ljudi, ki Jezusa ne poznajo.
Druga pa je ta, da vedno znova pomislimo, da smo tudi mi tisti, ki vedno znova potrebujemo oznanila – da moramo vedno znova osvajati logiko misijona – kraja, kjer željno pričakujejo oznanila o Jezusu Odrešeniku.

Za konec bi zato samo še izpostavil stavek iz evangelija: »Povem vam, ta je šel opravičen domov.«
Vsak izmed nas zase lahko pomisli, ali bo danes tudi zanj veljal ta stavek.

Ni komentarjev:

Objavite komentar