Nikodem, Jezusov skrivni učenec (Jn 3; 19,38-40), je moj krstni zavetnik.
V njegovi vlogi se večkrat prepoznam tudi sam. Predvsem mi je všeč njegova drža pred Jezusom, ki je razvidna tudi iz ikone zgoraj -
z odprtimi dlanmi pred Njim.
Njegovo ime pa ustreza tudi namenu mojega bloga.
Tu najdete namreč predvsem moje pridige, ki jih objavljam z namenom, da bi po njih Božji blagoslov, za katerega vedno prosim, kadar jih sestavljam, dosegel čimveč ljudi.
"Nikodemos
(Νικόδημος)" - "zmagovalec med ljudstvom" (evangelij ga imenuje "prvak med Judi") naj pomeni tudi zmago in blagor za vse ljudstvo.

nedelja, 31. oktober 2010

Odpri mi oči srca ... rad bi te videl

Kot je običajno za evangelij, tudi dogodek povezan s cestninarjem Zahejem ni le zgodba, ki jo je lepo poslušati in nam govori o nekem človeku, ki je živel nekoč.
Ampak je ena izmed vlog, v katero se lahko kadarkoli postavimo in nam pomaga moliti.
Zahej je namreč hotel videti Jezusa. Čisto iskreno ga je hotel videti.
To pa ni tako nepomembna želja.
Ta motiv se v Svetem pismu pojavlja velikokrat. Tudi sveti trije kralji so pripotovali od daleč iz tega preprostega nagiba – da bi videli Mesija.
Potem so prišli do učenca Filipa neki Grki, ki so mu rekli: »…hočemo videti Jezusa«, nenazadnje pa je tu tudi Bartimaj, ki je Jezusu povedal, kaj si želi: »Gospod, da bi spregledal« - tudi ta želja je v ozadju izražala globljo željo po gledanju Boga.
In seveda ne smemo pozabiti na starčka Simeona, ki je rekel: »Zdaj odpuščaš Gospod, svojega služabnika v miru, kakor si obljubil s svojo besedo. Na svoje oči sem videl Zveličarja…«
To je bil ves razlog za njegovo zahvalo.

Kaj namreč pomeni, gledati Boga, nam govori nadaljevanje današnjega evangeljskega odlomka.
Zrenje Boga, da človeku njegovega Duha. Duha poguma in spreobrnjenja.
Korenito se je po tem srečanju spremenil Zahej. V Jezusovem pogledu je našla pogum za naprej grešnica, ki so jo judje obsodili na kamenjanje, Simon Peter pa je zagledan v Jezusa lahko shodil po vodi.

Tudi mi danes lahko rečemo: »radi bi videli Jezusa«. Saj ni potrebno, da se v telesni podobi postavi pred nas. Važne so duhovne oči, s katerimi ga lahko vedno prikličemo v zavest. Velika pomoč pri tem pa nam je lahko tudi zakrament svete evharistije. Posebej češčenje najsvetejšega je posebej namenjeno temu, da se v Jezusovem pogledu takorekoč okopamo in nasončimo.


Ta pogled srečati je namreč lepo, saj iz tega sledi naslednji korak.
Kot pri Zaheju.
»Danes moram ostati v tvoji hiši.«
Že prvo berilo pravi, da Bog ljubi vse, kar je in da mu ni nihče zopern.
Nasprotno vsakega od nas je ustvaril in želi, da živimo v polnosti, zato pa želi priti k vsakemu tudi k meni in tebi.
Kaj pomeni, da želi ostati Jezus pri meni in tebi, v moji in tvoji hiši, pa je tudi na dlani.
Starejša oblika molitve pred obhajilom je to jasno poudarjala: »Gospod nisem vreden, da prideš pod mojo streho…«
Res je, da ga nismo vredni, toda potrebujemo ga.
Zato tudi danes ponovimo nadaljevanje te iste molitve: »…ampak reci le besedo in ozdravljena bo moja duša.«
Naj tako tudi za vsakega izmed nas veljajo besede:
»Danes je v to hišo prišlo odrešenje.«

Ni komentarjev:

Objavite komentar