Nikodem, Jezusov skrivni učenec (Jn 3; 19,38-40), je moj krstni zavetnik.
V njegovi vlogi se večkrat prepoznam tudi sam. Predvsem mi je všeč njegova drža pred Jezusom, ki je razvidna tudi iz ikone zgoraj -
z odprtimi dlanmi pred Njim.
Njegovo ime pa ustreza tudi namenu mojega bloga.
Tu najdete namreč predvsem moje pridige, ki jih objavljam z namenom, da bi po njih Božji blagoslov, za katerega vedno prosim, kadar jih sestavljam, dosegel čimveč ljudi.
"Nikodemos
(Νικόδημος)" - "zmagovalec med ljudstvom" (evangelij ga imenuje "prvak med Judi") naj pomeni tudi zmago in blagor za vse ljudstvo.

ponedeljek, 1. november 2010

svetel dan

Praznik Vsi sveti nam govori o tem, da se danes spominjamo vseh, ki so srečni pri Bogu.
Lahko bi rekli, da danes vsi godujemo.
Ker pa so danes še posebej v ospredju svetniki in svetnice, ki jih kot take manj poznamo, a so nam mogoče na kakšen drugi način vseeno blizu in so naši priprošnjiki pri Bogu, se nam danes na nek način ponuja še večja priložnost kot sicer ob drugih dneh, da se ozremo z upanjem v prihodnost, posebno v tisto prihodnost po smrti.

Svetniki, ki jih je mnogo, (v prvem berilu smo slišali, da gre za množico, ki je nihče ni mogel prešteti), so lahko dodatna zelo močna vez z Bogom.
Še posebej takrat, ko nam zmanjka zaleta, v trenutkih, ko nam vera upade, ko nam zmanjka moči za molitev, ko se počutimo prazne in ne vemo, kaj bi sploh lahko položili pred Boga, takrat sveti še posebej pomagajo premostiti našo šibkost in nam pomagajo, da gremo vseeno naprej.
Morda velikokrat ne čutimo direktno njihove pomoči, ali pač, in vendar nam zagotovo s svojo prisotnostjo pred Božjim obličjem lahko veliko pomagajo.

V tem je pravi pomen Cerkve. Cerkev nismo le ljudje na zemlji. Cerkev smo ljudje, ki smo sedaj in tisti, ki so kadarkoli bili kristjani.
Med seboj smo povezani. Tisti v nebesih prosijo za nas, mi na zemlji pa lahko Bogu priporočamo in molimo za tiste, ki se jih bomo še posebej spomnili jutri: Za vse rajne, ki so še na poti očiščevanja in s tem na poti proti Bogu.

Kot pa je Cerkev tu na zemlji sestavljena iz delnih cerkva, oz. škofij, iz župnij in ne nazadnje iz družin, tako so podobno iz določenih korenin izhajali tudi rajni, ki so sedaj v nebesih.

Zato je na nek način danes posebna pozornost lahko obrnjena tudi na naše rajne svojce.
Blagoslov grobov na današnji dan pa je namenjen ravno temu, da se živeči, ki stojimo ob njih lažje povežemo v upanju in veri s svojimi rajnimi svojci in predniki.
Veliko rodbin, veliko ljudi stoji za vsakim izmed nas. Morda se velikokrat tega niti ne zavedamo, ko molimo k rajnim, ki smo jih poznali in morda še h kakšnemu rodu nazaj, koliko zgodovine je bilo potrebno, koliko vseh rodov, vseh ljudi, po katerih sem lahko danes na svetu jaz.
Pomislimo koliko ljudi se je lahko razveselilo v nebesih hkrati z Bogom, ko so ob našem rojstvu videli nadaljevanje svojega rodu.
Vsi ti ljudje in še mnogi drugi, ki so povezani z nami, so pri našem življenjskem teku, kot navijači na tribunah. Oz. s svojo priprošnjo so nam lahko še veliko več.
Ozrimo se torej danes na to nepregledno množico, na to veliko in barvito družbo ob kateri nam ne more biti dolgčas, če se z njimi povežemo.
Tudi če nas morda slabo vreme ne spodbuja ravno k temu in nekateri na današnji dan vztrajno poudarjajo minljivost in izraz »mrtvi«,
naj nam bo ta dan kot družinski in župnijski praznik in praznik Cerkve nasploh, ko skupaj s svetimi praznujemo njihov rojstni dan za nebesa.

Ni komentarjev:

Objavite komentar