pomazati podboje in naddurje

V Janezovem vzkliku: »Glejte, Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta« se skriva več stvari, ki nas lahko nagovorijo.
Morda ga pri sveti maši, ko ga vsakič znova slišimo, vzamemo preveč iz navade in gre njegovo sporočilo prevečkrat mimo nas.
Toda poglejmo si ta vzklik od blizu.
- Greh sveta
Pri maši se ta del sliši v množini »grehe sveta«. Torej vse grehe. Janez pa je s svojo povedjo izpostavil, da gre v bistvu za en sam greh iz katerega rastejo in katerega del so vsi ostali grehi. Vsi grehi izhajajo iz prekinitve ali oddaljitve odnosa z Bogom.
- Zato te grehe oz. ta greh lahko odjemlje oz. odvzame le Bog. In prav so
ugotovili judje, ko so rekli Jezusu, da nihče ne more reči »Odpuščeni so ti grehi«, razen Bog. Zato Janez Krstnik z drugim delom povedi Jezusa že predstavi kot Božjega Sina.
- S prvim delom pa izrazi način, s katerim bo svet odrešil.
Beseda »jagnje« je jude takoj spomnila na klavno daritev in na pomazane podboje vrat z njegovo krvjo. S tem dejanjem so bili namreč v Egiptu obvarovani pred smrtjo.


Sedaj gre za drugačno Jagnje, za drugačno kri in tudi za druga, drugačna vrata, ki jih je potrebno pomazati z njegovo krvjo.

Jezus je postal »brezmadežno Jagnje«.
Čeprav ni storil nobene krivde, je nosil na sebi posledice sleherne krivde. »Kazen za naš mir je padla nanj … Gospod pa je naložil nanj krivdo nas vseh … Bil je mučen, a se je uklonil in ni odprl svojih ust, kakor jagnje, ki ga peljejo v zakol.«
Tako ga je napovedal že prerok Izaija (Iz 53,5 sl.).

In kot so Izraelci morali na veliko noč pojesti to jagnje, ki so ga darovali, tako se tudi Jezus vedno znova pri vsaki sv. maši ponavzočuje. Vsakič znova prihaja kot jagnje, da ga darujemo Bogu Očetu in da z njegovo daritvijo Bog sprejme tudi vse naše molitve, prošnje in zahvale. In vsakič znova prihaja, da ga zaužijemo in prejmemo v srce.
Duhovnikov vzklik »Glejte, Jagnje Božje…« pa nas vabi, da se pred tem velikim darom, ko se je Božji Sin ogrnil v našo krivdo in se žrtvoval najprej ponižno poklonimo, potem pa, da njegovo žrtev tudi sprejmemo in s tem, ko ga prejmemo v srce tudi na nek način z njegovo krvjo pomažemo podboje vrat svojega srca, svojih misli in doživljanja.
Njegova žrtev je namreč močnejša od vsakršnega zla. In sklicevanje nanjo je to, kar nam tudi Bog vedno znova želi.

Oklenimo se te pravice in izkoristimo potencial, ki nam ga ponuja.
Treba je samo priznati, da je Jezus Gospod in vse ostalo je v njegovih rokah.