Nikodem, Jezusov skrivni učenec (Jn 3; 19,38-40), je moj krstni zavetnik.
V njegovi vlogi se večkrat prepoznam tudi sam. Predvsem mi je všeč njegova drža pred Jezusom, ki je razvidna tudi iz ikone zgoraj -
z odprtimi dlanmi pred Njim.
Njegovo ime pa ustreza tudi namenu mojega bloga.
Tu najdete namreč predvsem moje pridige, ki jih objavljam z namenom, da bi po njih Božji blagoslov, za katerega vedno prosim, kadar jih sestavljam, dosegel čimveč ljudi.
"Nikodemos
(Νικόδημος)" - "zmagovalec med ljudstvom" (evangelij ga imenuje "prvak med Judi") naj pomeni tudi zmago in blagor za vse ljudstvo.

sobota, 29. januar 2011

Pridi k nam, Gospod

Blagri so gotovo vedno znova, ko jih beremo, nekaj posebnega. Ni čudno, da evangelist Matej to poudari tudi s svojo literarno strukturo in jih tudi s samim opisom dogajanja slovesno otvori.
Najprej zbudi pozornost to, da se je Jezus povzpel na goro, ko je videl množice.
Pomembno pa je tudi sporočilo, da je sedel, odprl usta in učil.
Vse to skupaj naznanja, da bodo besede, ki bodo sledile zelo pomembne.

Pri branju blagrov, teh novozaveznih zapovedi oz. predlogov, je ravno zaradi tega "povabila" nevarnost, da ostajamo zunaj njih in jih opazujemo kot nekaj, kar je samo za tiste, ki se odločijo, da bodo popolni. Kot neka luksuzna izbira.
Toda, če bolje pomislimo, sploh ne gre za to.
Evangelist Matej jih ne bi tako poudaril, če ne bi bili prav za vsakega izmed nas.

V povezavi z njimi se lahko odpre tudi vprašanje molitve Očenaša, najbolj prvinske in direktne molitve k Bogu Očetu, ki nas jo je naučil Jezus sam.
Pri Očenašu namreč rečemo: »Pridi k nam tvoje kraljestvo.«

Ustava Božjega kraljestva, ki ga kličemo so ravno blagri.
S tem torej na nek način prosimo, da bi postali ubogi v duhu, čisti v srcu, usmiljeni in nenazadnje celo lačni in žejni pravice. S tem, ko prosimo, da pride k nam Božje kraljestvo, torej z eno besedo prosimo, da bi postali ranljivi.

Zakaj bi prosili Boga za nekaj, kar je v svetu, kjer živimo popolnoma brez vrednosti ali celo neumnost?

Zato ker ta ranljivost, to izpraznjenje samega sebe, ni cilj, temveč samo pripravljen prostor, da ga napolni s svojo prisotnostjo Bog.
Jezus namreč ni rekel: Blagor vam, ki ste fajn, blagor vam, ki vas imajo vsi radi, ampak obratno.

Kot pravi drugo berilo: »Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta nespametno, da bi osramotil modre in izbral si je slabotno, da bi osramotil tisto, kar je močno.«

Zato prosimo Gospoda, da se ne bomo bali biti krotki, usmiljeni, lačni in žejni pravice, žalostni in zaradi pravičnosti preganjani, saj nam Bog že v istem trenutku daje sam sebe, svojo tolažbo in bližino.
Biti z Njim pomeni imeti vse.
Zato naj tudi danes velja prošnja, ki jo bomo molili v Očenašu: »Pridi k nam tvoje kraljestvo.«

Ni komentarjev:

Objavite komentar