Nikodem, Jezusov skrivni učenec (Jn 3; 19,38-40), je moj krstni zavetnik.
V njegovi vlogi se večkrat prepoznam tudi sam. Predvsem mi je všeč njegova drža pred Jezusom, ki je razvidna tudi iz ikone zgoraj -
z odprtimi dlanmi pred Njim.
Njegovo ime pa ustreza tudi namenu mojega bloga.
Tu najdete namreč predvsem moje pridige, ki jih objavljam z namenom, da bi po njih Božji blagoslov, za katerega vedno prosim, kadar jih sestavljam, dosegel čimveč ljudi.
"Nikodemos
(Νικόδημος)" - "zmagovalec med ljudstvom" (evangelij ga imenuje "prvak med Judi") naj pomeni tudi zmago in blagor za vse ljudstvo.

torek, 27. december 2011

»Gospod, ne prištevaj jim tega greha!«

Štefan, ki je bil poln milosti in moči, je med ljudstvom delal čudeže in velika znamenja.

Gotovo, da je to zmotilo nasprotnike kristjanov. Pri veliki veri, kot jo je imel Štefan, da je kar iz njega žarela milost in moč, ki ju je prejemal od Boga, gotovo nihče ne more ostati miren in indiferenten. Lahko te le prepriča ali odbije.
Lahko bi rekli, da je pri vsakem posebnem posegu Božjega v naše človeško življenje, v življenje na zemlji, tako. Ali poklekneš pred njim, ali pa ga preganjaš, kot kralj Herod, ki je dal pobiti vse dečke, da bi pobil tudi Jezusa.

Tudi danes ni nič drugače – pa ne samo kot posameznike, tudi Cerkev lahko ljubimo ali pa jo preganjamo, govorimo čez njo.

Pa tudi ta poudarek o predstavnikih shodnic ni zanemarljiv. Najbolj zagrizeno preganjanje se vedno dogaja iz strani tistih, ki so blizu.

Sv. Štefan pa nam je zgled ne samo v njegovi gorečnosti, ko je delal velika znamenja in čudeže, pač pa je še bolj zgovorna njegova vdanost v Božjo voljo.
Ni sovražil tiste, ki ga niso razumeli in so ga ovirali pri njegovih dobrih delih.
Pri nas je večkrat nevarnost, tudi znotraj Cerkve, znotraj župnijskih občestev, da ne znamo prenesti nasprotovanja. Lahko bi za tiste, ki nas ne razumejo molili, tako kot sv. Štefan, toda naš ponos nam k temu ugovarja in nam narekuje, da se moramo postaviti po robu. Od tega pa seveda nihče nima nič. Samo jeza se še dodatno pomnoži.

Naj nam bo sv. Štefan zgled ne samo takrat, ko gre za življenje ali smrt, pač pa tudi v vsakdanjem življenju, ko čutimo od raznih ljudi nestrinjanje, včasih tudi čisto prikrito neodobravanje, da bi zares iskreno odpuščali in molili za vse, ne zato, ker so naši preganjalci, pač pa zato, ker so tudi oni Božji sinovi in hčere.

2 komentarja:

  1. Kvalitetno razmišljanje :) Me veseli, da farani znajo cenit trud svojih duhovnikov. In ne se bat, ker bo ostalo samo tisto, kar je dobrega - tisto je od Sv. Duha, drugo se bo pa pozabilo.

    OdgovoriIzbriši