Nikodem, Jezusov skrivni učenec (Jn 3; 19,38-40), je moj krstni zavetnik.
V njegovi vlogi se večkrat prepoznam tudi sam. Predvsem mi je všeč njegova drža pred Jezusom, ki je razvidna tudi iz ikone zgoraj -
z odprtimi dlanmi pred Njim.
Njegovo ime pa ustreza tudi namenu mojega bloga.
Tu najdete namreč predvsem moje pridige, ki jih objavljam z namenom, da bi po njih Božji blagoslov, za katerega vedno prosim, kadar jih sestavljam, dosegel čimveč ljudi.
"Nikodemos
(Νικόδημος)" - "zmagovalec med ljudstvom" (evangelij ga imenuje "prvak med Judi") naj pomeni tudi zmago in blagor za vse ljudstvo.

nedelja, 18. december 2011

Naklonil ti bom mir pred vsemi tvojimi sovražniki

Evangelij o angelovem oznanjenju Mariji nam razkriva veliko sporočil o Božjem načinu, o pristopu Boga tudi k našemu življenju.

Takoj po pozdravu, angel reče, ne boj se, Marija.
Tudi nam s tem sporoča, naj ne ustrašimo, ko odkrijemo Boga, ki nas nagovori.

Strah se običajno pojavi pred stvarmi, ki predstavljajo nekaj novega, nerazumljivega, nekaj česar ne obvladam in me presega.
Tako so se prestrašili tudi apostoli ob Jezusovem vstajenju in še mnogi drugi. Tudi mnogi svetniki, ko je Bog posegel v njihovo življenje.

Strahu pa sledi nevarnost dvoma.
Tudi na to je angel računal in tudi Bog v našem življenju računa na to. Takoj se nam pojavi kup vprašanj in dvomov, ko nam Bog predstavi svoj načrt z nami.

Toda s tem ni nič narobe, če seveda pri tem ne vztrajamo. Zato si vedno lahko izprosimo tudi dovolj znamenj.
Čeprav Bog pričakuje zaupanje, ki včasih zahteva od nas naravnost nore preobrate v življenju, pa nikoli ne pričakuje, da mu moramo kar tako, brez osnove, verjeti.
Mariji je prav tako dal znamenje – Elizabeto, ki je spočela v starosti, takrat, ko so jo že vsi označili kot nerodovitno.
Tudi mi imamo veliko takih znamenj. Lahko se samo spomnimo preteklih Božjih dejanj, posegov v našem življenju, gotovo jih lahko takoj najdemo nekaj. In na to izkušnjo se lahko naslonimo, tudi ko hočemo znova obnoviti vero, ko hočemo še okrepiti zaupanje v Njegovo pomoč.

Brez zaupanja se namreč pojavljajo negotovosti, tudi strah postane vedno večji, vedno bolj smo sami s svojimi skrbmi in tudi molitev postane neznosna, saj se nikakor ne moremo otresti teh misli in skrbi, morda celo jeze.
Iz strahu in ogroženosti ljudje po navadi ne naredimo ravno veliko dobrega.

Tako kot žival napade, ko se počuti ogroženo, ko se prestraši, tako tudi človek zbode, rani, ko se v njem nahaja strah in razdvojenost. Največkrat čisto nevede.

Današnja Božja beseda nas zato vabi, da tudi mi z vsem srcem odgovorimo Bogu in mu rečemo naš »Zgodi se mi po tvoji besedi«. S temi besedami lahko vedno v življenju najdemo tisti mir, ki ga je Bog po preroku Natanu obljubil kralju Davidu.
Na nek način je po Marijini odločitvi tudi zanjo začel veljati ta Natanov stavek, ki je namenjen tudi nam, ko sprejmemo pobudo Boga:
»Naklonil ti bom mir pred vsemi tvojimi sovražniki.«

Bog nam daje besedo, da bo zvesto z nami, če mu bomo zaupali, zato ga povabimo predvsem v naše slabosti in nepopolnosti.
Naša nezmožnost in naša ranljivost je lahko v tej pripravi na Božič idealna točka - vhodna vrata, skozi katera lahko k nam vstopi Jezus in naše življenje spremeni v praznovanje.

Ni komentarjev:

Objavite komentar