Med praznikom pashe, ko je bil Jezus v Jeruzalemu, so mnogi začeli verovati v njegovo ime, ker so videli znamenja, ki jih je delal. Tako zaključuje evangelist danes pripoved o tem, kako je Jezus "očistil" tempelj.
Gotovo ne po naključju. Ti ljudje so morda začutili tudi, kako se ta Jezusov izgon tistega, kar ne sodi v tempelj povezuje z njihovim življenjem.
Če je Jezus govoril o svojem telesu kot templju, ki ga bo prenovil, so v to zaobjeta tudi naša telesa, tudi naša življenja.
Tako kot je ljubosumen na tempelj, "hišo njegovega Očeta", tako močno se zavzema tudi za nas, ki smo ustvarjeni po Božji podobi in zato, da bi bili svetišča Svetega Duha.
Vse tisto, kar ne spada k nam, kar nas razdvaja in vznemirja, kot je vznemirjal kraval na "tržnici" odstranja in nam podarja svoj mir.
