Kljub temu, da je Jezus zato prišel na svet, da bi nas odrešil in da bi verovali vanj, da ga je poslal Bog Oče, sedaj ni z vzhičenostjo skočil in objel človeka, ki mu je dejal, da hoče hoditi za njim, temveč ga je opozoril, za kaj se odloča.
Včasih slišim tudi očitke Cerkvi, češ da veliko zahteva in pričakuje ter da pri pripravah na zakramente predvsem govori o dolžnostih in o odgovornosti, ki jo nekdo s tem sprejema.
S tem se gotovo strinjam. Toda to ne pomeni, da bi Cerkev ne bila vesela odločitve kogarkoli za Kristusa. Nasprotno. Po Jezusovem zgledu iz današnjega evangelija, je vsake pobude, tako za krst, kot za birmo in potem za zakon, tako vesela, da gleda naprej in želi, da bi tovrstne odločitve gradili kot hišo na skali.
Zato s tem, ko noče dajati napačnih iluzij in govori o nevarnostih, želi pokazati na skalo, čeprav grdo in neobdelano, kljub temu edino dovolj trdno za gradnjo na dolgi rok.
O tem, da Jezus s svojo iskrenostjo ni hotel odvrniti človeka, ki mu je dejal, da bi hodil za njim, nakaže tudi evangelist, ko takoj v naslednji povedi spregovori, kako je tudi Jezus ob neki drugi priložnosti, tako kot že prej apostole, sam povabil: »Hodi za menoj!«
In zakaj je Bog tako zahteven do nas, da želi našo korenito odločitev in ne dovoljuje niti majhnega oziranja nazaj, niti majhnega odstopanja?
Zato ker v zameno za to daje sam sebe.
O tem kako je to za nas pomembno je spregovoril tudi sv. Gregor iz Nise, cerkveni učitelj iz 4. stoletja. Tako pravi:
»Človek ni srečen samo ob tem, da ve, kaj je zdravje, ampak predvsem v tem, da je sam zdrav. Zato tudi Gospod Jezus ne pravi, da je človek srečen že s tem, da nekaj ve o Bogu, ampak s tem, da ga ima v sebi.«
Zato je tudi za vsakega od nas tako pomembna odločitev za Boga in to, da ga potem v tej veri prejemamo tudi preko zakramentov.
Naj nam pri teh odločitvah pomaga tudi Božji blagoslov in naj nam Marija, Jezusova mati s svojo priprošnjo in zgledom usmerja naš pogled vedno naprej, da ne bi nikoli pogledali vstran, ali celo nazaj.
Dobro povedano!
OdgovoriIzbriši