70 x 7 krat

Glede Naamanovega ozdravljenja (iz prvega berila) bi rad poudaril dogajanje preden se je dal očistiti gobavosti v reki Jordan.
Ko mu je prerok Elizej naročil, naj se okopa v Jordanu, je imel velike pomisleke in je že skoraj odšel neozdravljen nazaj v svoj kraj.
Jordan namreč že takrat ni bil kakšna posebno velika reka, pa tudi voda ni bila ravno čista. V primerjavi z drugimi rekami, ki jih je Elizeju omenil Naaman, res ni bila nič posebnega.
Toda ker ni imel kaj izgubiti je preroka ubogal.
Tudi potopiti se je moral večkrat (7x), ne le enkrat.

Vse to je Bog od njega pričakoval, zato, da je preizkusil njegovo potrpežljivost in ponižnost in da je pokazal, da ni voda, tista, ki ozdravlja.

Tudi danes lahko s tem dogodkom najdemo veliko vzporednic.

Mnogi npr. so opustili sv. mašo. Saj navzven gledano (kot show) res ni kaj posebnega. Morda se komu celo upira.
Po eni strani toliko stvari slišimo o Cerkvi in nas lahko odbijajo. Po drugi strani pa tudi, ko pridemo k maši morda vidimo poleg sebe koga, ki ga težko prenašamo. Morda mu celo ne moremo odpustiti. Poleg nas je lahko morda tudi kdo, ki se ne more zbrati in morda celo moti mojo zbranost, spet v drugem kotu lahko vidimo nekoga, za katerega vemo, da bo takoj po maši že grdo govoril o drugih, hkrati pa še gledamo proti oltarju, kjer nam je tudi že vsaka podrobnost dokaj poznana, kjer se scena bolj malo spreminja, kjer je morda tudi obred postal že dolgočasen, ker se ponavlja in tudi voditelj - duhovnik ni vedno ravno goreč.
Vse te stvari, bi lahko koga, ki nas opazuje odzunaj odbile. Tako kot je Naamana najprej odbila umazana jordanska voda.

Tudi mi smo kot jordanska voda, eden pred drugim nič posebnega, lahko bi celo rekli kot Jordan smo majhni in umazani.
Toda Bog ozdravlja ravno po nas.
Če se sprejmemo drug drugega takšni kot smo.
O tem, da ni dovolj, da se ustavimo že pri bežnem pogledu in da moramo odnose graditi globlje, pa nam govori zopet Naamanova gesta, ko ni bilo dovolj le dotakniti se te vode, ampak 7x se potopiti. Število 7x pa ne pomeni, da je potrebno ravno tolikokrat odpustiti – 7x sprejeti nekoga, ki me moti.
Lahko se spomnimo tudi Jezusovega odgovora, ko ga je nekdo vprašal, če je dovolj odpustiti 7x: »Ne rečem ti do 7x, temveč do 70x 7x.«
To bi lahko potem primerjali bolj Naamanovemu dotiku reke Jordan.

Bog si pač vedno izbira šibko in slabotno, da prihaja in napolnjuje. Že od Izraelcev – ki so bili sužnji, pa do Betlehemskega hleva.
Lepo je da smo! Tudi če drug drugemu včasih bolj v oviro, kot v spodbudo.
Take nas namreč Bog obiskuje.
In nam preko svojih zakramentov daje, kar potrebujemo, da gremo lahko zopet naprej.
Sprejmimo ga tudi danes, da bo lahko tudi nam Jezus rekel:
»Vstani in pojdi! Tvoja vera te je rešila.«