Nikodem, Jezusov skrivni učenec (Jn 3; 19,38-40), je moj krstni zavetnik.
V njegovi vlogi se večkrat prepoznam tudi sam. Predvsem mi je všeč njegova drža pred Jezusom, ki je razvidna tudi iz ikone zgoraj -
z odprtimi dlanmi pred Njim.
Njegovo ime pa ustreza tudi namenu mojega bloga.
Tu najdete namreč predvsem moje pridige, ki jih objavljam z namenom, da bi po njih Božji blagoslov, za katerega vedno prosim, kadar jih sestavljam, dosegel čimveč ljudi.
"Nikodemos
(Νικόδημος)" - "zmagovalec med ljudstvom" (evangelij ga imenuje "prvak med Judi") naj pomeni tudi zmago in blagor za vse ljudstvo.

nedelja, 6. november 2011

"Išče take, ki so je vredni"

Danes nam Božja beseda nasproti pametnim in nespametnim devicam ponudi besede o Modrosti.
Sveto pismo pravi, da se modrost da spoznati z lahkoto. Toda ne odgovarja na vsak pristop.
Da bi se ji odprli, potrebujemo nekaj, česar nespametne device niso imele.

Odnosu z Bogom in odprtosti do modrosti bi lahko primerjali tobogan oz. dolino v obliki črke U, v kateri bi se po eni strani spustili po klancu navzdol, na drugi strani pa bi mu sledil vzpon.

Tistim, ki ljubijo in iščejo modrost z vsem srcem, jo najdejo in jih ta modrost spremlja pri vsem življenju, pri vseh poteh in pri vsaki misli, pravi prvo berilo. Lahko bi rekli, da se naseli v logiko, s katero dojemamo in rešujemo stvari in situacije.

Prepustiti se tej modrosti bi lahko primerjali tudi z neko drugo Jezusovo priliko, ko je človek, ki je odkril pravi biser, prodal vse kar je imel in vse upe položil v ta biser.
Na tej poti je veliko ovir in negotovosti, toda z iskreno molitvijo in zakramenti si lahko utrdimo zaupanje.
Pri iskanju modrosti ne gre toliko za moralni vidik. Tudi to je seveda pomemben faktor, saj je greh tisti, ki nam vliva dvom in nas napotuje k preračunljivosti, k nezaupanju in mislim, da smo sami v boju z življenjem.
Toda za te vrste grehov obstaja izhod v kesanju in v zakramentu sv. spovedi, ko jih zaznamo.

Ko pa se enkrat zgodi, da se ne znamo več prepustiti Bogu, mu zaupati, ko ne znamo več, kot bi Jezus dejal »biti kot otroci« in se preprosto prepustiti, potem od tega spusta po »toboganu« modrosti nimamo nič.

Ta zalet pa je potreben, ker nas potem čaka klanec oz. kot pravi evangelij: noč v kateri nam ne sme zmanjkati olja. Luč upanja nam ne sme ugasniti, ker sicer zamudimo prihod ženina, Jezusa, ker sicer obtičimo na istem mestu, na točki 0, na najnižji točki črke U (tobogana).

Tega pa sem prepričan, si nihče ne želi, posebno ne tisti, ki je enkrat vsaj malo spoznal, kaj pomeni biti z Jezusom, kaj pomeni biti povabljen na »ženinovo« gostijo.
Naj nam bodo torej v spodbudo besede iz prvega berila: »Kdor se bo k modrosti zgodaj odpravil, se ne bo utrudil«

1 komentar:

  1. Lepa podoba, fajn ideja. Je še kako res, kar praviš, ker je 'morala' posledica tistega srečanja z 'Modrostjo'.

    OdgovoriIzbriši