Ena od zanimivih stvari, iz nedeljskega evangelija mi je ta, da je vsak od prvih dveh služabnikov pridelal še enkrat toliko talentov in nič več in nič manj.
Iz tega sledi, da tudi Bog ne pričakuje od vsake osebe enake rezultate, pač pa glede na talente, ki so mu bili dani.
Včasih je nevarnost ne le ta, da talentov ne bi vzeli dovolj resno, da jih ne bi dovolj z veseljem in ljubeznijo tudi drugim razdajali in s tem množili, pač pa tudi ta, da bi se sekirali, da nismo dali dovolj. Gospodar od tistega, ki je imel 5 talentov ni pričakoval 10 drugih, pač pa 5.
Glede svojih sposobnostih je potrebno, da jih vedno znova raziskujemo, tudi potem, ko se nam že zdi, da jih poznamo, saj smo lahko ob globini, ki jo premoremo in jo ponazarja tudi vrednost talenta v zgodbi, vedno znova navdušeni in jo zaradi tega veselja (ne zaradi ukaza, da je treba pridobiti pet drugih talentov) delimo še z drugimi ter s tem množimo.
Pomembno je, da smo ob pogledu na svoje talente realni. Da od sebe ne terjamo tistega, kar nam Bog ni namenil.
Iščimo srečo v tem, kar smo, ne v tem, kar bi morali biti in odprlo se nam bo še več možnosti, kot smo si jih želeli.
Ni komentarjev:
Objavite komentar