velika noč
Kdo je bil prvi pri grobu?
Jezus je izbral žene, ne katerekoli, temveč tiste, ki so bile navzoče pri njegovi smrti.
Kajti kdo bi lahko Jezusa prepoznal kot vstalega in ne dvomil v to, ko bi ga videl, če ne tisti, ki ga je videl umreti. Kdo bi verjel, ko bi videl, da ima na rokah še vedno znamenja od žebljev, če ne tisti, ki je videl, kako so ga pribili.
To pa so bile ravno te žene, ki so prišle na vse zgodaj h grobu in učenec Janez. Tudi za slednjega je zapisano – vstopil je v grob in veroval.
Kar je videl mu je bilo dovolj, ni potreboval razlage.
Tako je tudi v našem življenju. Kaj pomeni vstajenje od mrtvih, ve lahko le tisti, ki je preizkusil tudi križ.
Pa ne gre za to, da bi si sedaj iskali križ. Križ je vsakemu že dan, le objeti ga je treba in nositi za Kristusom. To je tista hoja za Jezusom, h kateri nas vabi On sam.
Zrno mora popolnoma odmreti, da bi se lahko iz njega razvil ves potencial, ki ga nosi v sebi.
Že narava sama nam govori o tej logiki.
Zato je pomembno, da smo Jezusa skozi 40 dnevni post spremljali na križevem potu in na veliki petek še prav posebej počastili križ ter zrli v križanega.
»Ko bom povzdignjen, boste spoznali, da Jaz sem«, je rekel Jezus apostolom.
Trikratna »Aleluja« vedno predstavlja trikratni »Glejte les križa…«
Sv. Pavel pravi: »Če z njim umremo, bomo z njim tudi živeli.«
Umreti sebi pa v konkretnosti pomeni, da znamo posamezne križe oz. težave, lahko tudi izzive – vsakega posebej izročati Jezusu – da nas On vodi pri njihovem reševanju in prenašanju.
Vedno pa je potrebno biti pri tem povabilu Jezusu v naše življenje čim bolj konkreten. Jezus oz. Bog sicer ve, kaj potrebujemo, toda želi, da to svojo željo tudi ubesedimo v molitev.
Šele, ko uspemo zaznati, da je v jarem naših vsakodnevnih problemov vprežen tudi Jezus, nam bo tudi novica o njegovem vstajenju vedno nova in nam bo nekaj pomenila.
Sicer lahko celotno praznovanje izvisi nekje v zraku in velika noč mine kot še en kičast praznik.
Zato vam vsem ob tem prazniku želim obilo pravih razlogov za radost in veselje.
Nikodem, Jezusov skrivni učenec (Jn 3; 19,38-40), je moj krstni zavetnik.
V njegovi vlogi se večkrat prepoznam tudi sam. Predvsem mi je všeč njegova drža pred Jezusom, ki je razvidna tudi iz ikone zgoraj - z odprtimi dlanmi pred Njim.
Njegovo ime pa ustreza tudi namenu mojega bloga.
Tu najdete namreč predvsem moje pridige, ki jih objavljam z namenom, da bi po njih Božji blagoslov, za katerega vedno prosim, kadar jih sestavljam, dosegel čimveč ljudi.
"Nikodemos (Νικόδημος)" - "zmagovalec med ljudstvom" (evangelij ga imenuje "prvak med Judi") naj pomeni tudi zmago in blagor za vse ljudstvo.
V njegovi vlogi se večkrat prepoznam tudi sam. Predvsem mi je všeč njegova drža pred Jezusom, ki je razvidna tudi iz ikone zgoraj - z odprtimi dlanmi pred Njim.
Njegovo ime pa ustreza tudi namenu mojega bloga.
Tu najdete namreč predvsem moje pridige, ki jih objavljam z namenom, da bi po njih Božji blagoslov, za katerega vedno prosim, kadar jih sestavljam, dosegel čimveč ljudi.
"Nikodemos (Νικόδημος)" - "zmagovalec med ljudstvom" (evangelij ga imenuje "prvak med Judi") naj pomeni tudi zmago in blagor za vse ljudstvo.
kako lepo voščilo!!! Obilo pravih razlogov za radost! Hvala in hvala tudi, za delitev pridige preko bloga!
OdgovoriIzbrišiHvala tudi za tvoj odziv in za "vrnjeno" voščilo.
OdgovoriIzbriši