Nikodem, Jezusov skrivni učenec (Jn 3; 19,38-40), je moj krstni zavetnik.
V njegovi vlogi se večkrat prepoznam tudi sam. Predvsem mi je všeč njegova drža pred Jezusom, ki je razvidna tudi iz ikone zgoraj -
z odprtimi dlanmi pred Njim.
Njegovo ime pa ustreza tudi namenu mojega bloga.
Tu najdete namreč predvsem moje pridige, ki jih objavljam z namenom, da bi po njih Božji blagoslov, za katerega vedno prosim, kadar jih sestavljam, dosegel čimveč ljudi.
"Nikodemos
(Νικόδημος)" - "zmagovalec med ljudstvom" (evangelij ga imenuje "prvak med Judi") naj pomeni tudi zmago in blagor za vse ljudstvo.

nedelja, 9. maj 2010

Bog nam je domač

V evangeliju nam Jezus odkrito spregovori o tem, kako se nam razodeva celotna Sv. Trojica in kako nam Bog s tem želi biti res blizu.
Ključni element pri tem pa je tretja božja oseba: Sveti Duh.
Sveti Duh je tisti končni dotik, po katerem nas Bog dosega.
Če mi obstajamo, če obstaja svet, če se v nas dogaja nekaj dobrega – vse to dela Sveti Duh.
Zato je tudi uresničenje Jezusovih besed »Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede…«, odvisno od delovanja Svetega Duha v nas.
Kot pravi sv. Pavel smo ljudje povabljeni, da postanemo Božji tempelj oz. svetišče Sv. Duha.
To lahko postanemo s krstom, po njem pa moramo za to vedno znova skrbeti in svojo odprtost za Svetega Duha obnavljati.
Zato je krst tudi tako pomemben in zato je Jezus rekel Nikodemu, da se mora vsak znova roditi iz vode in Duha.

In ne le, da Božjo voljo ne moremo uresničevati, če v nas ni Svetega Duha.
Tudi Jezusove besede iz današnjega evangelija: »Prišla bova k njemu in prebivala pri njem«, v katerih govori o tem, kako blizu nam želi biti Bog, se ne morejo uresničiti mimo Svetega Duha.
Sveti Duh nam torej ne le naroča in nas usmerja, kaj in kako moramo živeti, temveč nas tudi napolnjuje z Božjo radostjo.
Ime Tolažnik izhaja ravno iz tega, da je Sveti Duh, Duh veselja, ki tolaži žalostne in zaskrbljene razbremenjuje ter napolnjuje z božjo svetlobo. Njegova prisotnost v nas pa je s tem tudi prisotnost ostalih dveh božjih oseb – Jezusa in Boga Očeta.

V tem pa je tudi bistvo krščanskega življenja, ki naj bi bilo predvsem življenje domačnosti z Bogom - življenje v intenzivnem odnosu z vsemi tremi božjimi osebami.
Pri tem, pa ni potrebno, da postanemo prav brezmadežni, saj nam to tako ali tako ne bi nikoli uspelo (to smo bili le ob krstu).
Dovolj je da se zanesemo na Jezusa, ki je že opravil daritev, tudi za naše grehe in da vstopimo v ta odnos, tako kot v vsak drugi odnos, takšni, kot smo.
Spreminjati nas dejansko lahko potem začne šele sam odnos z Bogom.

Da bi se v nas navzočnost Svetega Duha zares razplamtela, se nanj sedaj obrnimo z molitvijo:

… O, večni Duh! O Vir življenja! Večna ljubezen med večnim Očetom in večnim Sinom, v tebi diha in živi moja duša. Vse globine moje duše naj te nenehno hvalijo in častijo, o Sveti Duh! Troedini, nad vse sveti Bog. Tvoj živi tempelj naj bom, v katerem naj vsaka misel, vsaka beseda in vsako teženje tebe hvali in časti na vekomaj!
Amen.

1 komentar:

  1. Najbrž se o tem premalo govori, zato je zelo v redu, da ljudje kdaj slišijo kaj takega. Kar tako naprej!

    OdgovoriIzbriši