Služabniki pa so mu rekli:
»Hočeš torej, da gremo in jo poberemo?« - ljulko namreč.
Pa Gospodar odgovarja, da nikakor, saj bi lahko z njo vred izruvali tudi pšenico.
Kako radi bi včasih ruvali ljulko! Toliko jo je v tem našem svetu, da človeka prime, da bi jo kar ruval.
Tako si želimo pogleda na lepo žitno polje, kjer ni ljulke, na lepo življenje, kjer ni problemov, na prijeten teden, ko v medijih ne bomo zasledili novic o izkoriščanju, o umorih in drugih podobnih stvareh.
Toda v tem svetu živimo. In zato je pomembno, da znamo biti pozorni na pšenico. – na tisto dobro, ki ga je vseeno več kot je plevela.
In da pustimo sodbo za tistega, ki bo to polje požel.
Mi, če se postavimo v kožo služabnikov iz današnje prilike, moramo še naprej skrbeti za to polje tako kot če bi bilo celo posuto samo s pšenico.
Saj včasih tudi pogled vara in lahko se v kakšnem grmu ljulke skriva tudi kakšen šop pšenice, ki ga na prvi pogled ni niti opaziti.
Sodb je v današnjem svetu že tako ali tako dovolj. Gotovo se jim tudi mi ne moremo izogniti, toda zdi se mi, da bi lahko kvas ali gorčično zrno, o katerem Jezus govori, da je majhno a ima velik učinek primerjali s človekom, ki ne obsoja in se skuša čim manj ravnati po vtisih in predsodkih.
Tak človek, kot služabnik v evangeliju, ki na gospodarjev ukaz ne izruva ljulke, nosi v sebi upanje. In s tem pogledom se usmerja v vsakega človeka tudi tistega, nad katerim so že vsi obupali. Takim ljudem bi zagotovo lahko rekli, da so kot kvas, saj kar vlečejo s svojim zgledom – so kot magnet.
Tudi danes imamo veliko takih ljudi. Gotovo so taki najprej svetniki. Če se ozremo predvsem po teh, ki jih morda bolj poznamo: Mati Terezija, Janez Pavel II., Pater Pij,... lahko rečemo, da je za vse te skupno, da niso nikoli delili na naše in vaše. Na tiste, ki so dobri in tiste, ki se ni vredno z njimi ukvarjati.
Morda nam ne bo uspelo postati ravno Mati Terezija ali Pater Pij ali kdo od drugih svetnikov, lahko pa se danes odločimo, da želimo vsaj izbrati to pot – poskusiti biti »služabnik« ki ne ruva ljulke.
Ni komentarjev:
Objavite komentar