z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem

Judovski pismouki so našteli v Svetem pismu 248 zapovedi in 365 prepovedi, skupaj torej 613 pravil. Težko, da bi vse poznali, kaj šele, da bi jih izpolnjevali.
Zato pa nam Jezus olajša delo in nam danes izpostavi eno oz. dve zapovedi, v katerih je obseženo vse Sveto pismo.

Zakaj dve?
Lahko bi rekli, da stojita druga ob drugi kot človek na dveh nogah.
Če bi imeli samo zapoved ljubi svojega Boga z vsem srcem, bi se pojavila nevarnost, da ta ljubezen ne bi imela osnove, ta pojem bi lahko postal preveč ohlapen, odprt za špekuliranje, kar se vsekakor ne more več imenovati ljubezen.
Tako pa kot pravi Jezus nekje drugje: »Če kdo pravi: »Ljubim Boga,« pa sovraži svojega brata, je lažnivec. Kdor namreč ne ljubi svojega brata, ki ga je videl, ne more ljubiti Boga, katerega ni videl.«

Prav tako pa na drugi strani ne vzdrži sama tudi 2. zapoved iz današnjega evangelija.
Brez ljubezni do Boga, ki je stvarnik mojega bližnjega in tisti, ki ga še vedno neskončno ljubi, se tudi ljubezen do bližnjega lahko izrodi in postane navezovanje na samega sebe – lahko se na neko osebo tako močno navežem, da ji ne pustim več svobode, ali na drugi strani malikovanje, ko določena oseba v mojem življenju prevzame vlogo, ki pripada samo Bogu. Obe skrajnosti vodita v razočaranje in nesrečo tako pri meni, kot pri mojemu bližnjemu.

Zato pa se glasi 1. Zapoved: »Ljubi Gospoda, svojega Boga z vsem srcem, z vso dušo in vsem mišljenjem«, torej mora Bog najprej dobiti celotno pozornost, potem pa skozi njega zrem svojega bližnjega in ga vidim z očmi ljubezni, s katerimi ga gleda Bog. Le tako bom svoboden jaz in bom hkrati tudi drugega osvobajal in s tem osrečeval.

Pa še ena podrobnost je v drugi zapovedi, ki je tudi ne smemo preskočiti.
Jezus je dejal: »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe.«
Zelo pomembno je, da je moja ljubezen do Boga odgovor na ljubezen, s katero najprej Bog ljubi mene.
V tej ljubezni najdem najprej sebe, vidim, da sem vreden, da sem cenjen in da nasploh, da je dobro, da sem.
Šele iz te perspektive sem povabljen k bližnjemu. Če najprej sebe ne spoštujemo in ne ljubimo, tudi bližnjemu ne bomo mogli tega dati.

V tri smeri gre torej današnja zapoved ljubezni: ljubezen do Boga, ljubezen do sebe in ljubezen do bližnjega.
Če ljubimo, lahko preskočimo vsako, še tako visoko oviro, prej in temeljiteje dojemamo stvari in ljudi, gremo dlje in globlje.
In nasploh je to vodilo za vsa dejanja.
»Ljubi in delaj kar hočeš«, se glasi star izrek.