binkošti

Kaj vse prejemamo po Svetem Duhu, se v veliki meri niti ne zavedamo. Prvo berilo je prikazalo predvsem tiste sadove, ki so bili navzven najbolj vidni. Apostol Pavel (2. berilo) pa je nekaj let potem pokazal, kako so pri delovanju Svetega Duha še bolj pomembni notranji sadovi: ljubezen, mir, veselje, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost... In gotovo je to vprašanje tudi za nas danes pomembneje kot sámo govorjenje različnih jezikov in oznanjevanje na javnih mestih. Začne se že pri sami molitvi, ki je zlagana če ni izraz Duha in Resnice. Gotovo imamo vsi izkušnjo, kako se znajdemo v molitvi kot barka v brezvetrju – kot da se nikamor nič ne premakne. Takrat je nevarnost, da nas prevzame malodušje, češ saj je vseeno. Še večja nevarnost pa tiči v naši samovolji. Pa ne gre toliko za to, da bi odkrito dvomili v moč molitve. Ko Bog preizkuša našo potrpežljivost, ali pa preprosto želi odpreti vrata do določenega problema drugje, kot si mi predstavljamo, mi velikokrat Bogu samo namišljeno izročimo molitev, brez posebne vere, da se bo to res zgodilo in potem gremo in delamo, kot da določene dejavnosti oz. skrbi Bogu sploh nismo izročili. Podobni tistim mrtvim kostem iz knjige preroka Ezekiela postanemo, ko izpolnjujemo obveznosti iz minute v minuto, iz ure v uro, iz dneva v dan. Ko imamo pogled uprt v tla, samo nekaj korakov naprej. »Dela mesa« kot Pavel imenuje tovrstna dela, pa nam dajejo tudi lažne odgovore na naša globoka hrepenenja – češ da je ta »začasnost« edina resničnost. Toda Duh resnice nas nasprotno vsakokrat, ko se mu odpremo in mu pustimo, da v nas deluje, uči resnice, ker izhaja iz Boga Očeta in Sina in nas uvaja v vso resnico. Če ni sadov Duha, ki jih omenja apostol Pavel: »mir, veselje, potrpežljivost«, potem je potrebno pot, ki jo hodimo znova prevetriti in preveriti, kje se skriva strah in zapora, ki darove Svetega Duha v nas slabi in zavira ali celo zamrzne. Zato še kako tudi mi danes potrebujemo Binkošti. Sveti Duh je tisti, ki lahko posvečuje naše življenje in s tem naše dejavnosti. Ni potrebno, da spremenimo svoj delavnik, potrebno je le, da dobi naše početje svoj pomen, svojo globljo vrednost v luči večnosti, v luči graditve Božjega kraljestva med nami ljudmi in tega duha, lahko vlije samo Sveti Duh. V zvezi s Binkoštmi in problemi glede molitve, ki sem jih omenil zgoraj, pa bi poudaril še dvoje: - 50 dni so učenci pričakovali Sv. Duha. Samo pomislimo, koliko časa je letos že minilo od velike noči in kaj vse smo v tem času naredili. Toliko časa so apostoli čakali po vstajenju, da bodo prejeli Duha, ki jim bo pokazal kaj in kako naprej. Podobno je tudi sv. Frančišek, ko se je odločal, ali naj gre oznanjat Jezusov evangelij, ali naj se raje posveti molitvi, odločitev sprejemal veliko časa in v raznih samostanih prosil naj molijo za njegovo pravo odločitev. S tem se je izognil dvomom, ki nikoli niso sad Svetega Duha. - druga stvar pa se skriva v poročilu o tem, kako so se v tem času po veliki noči apostoli zbirali skupaj z Marijo v templju k molitvi. V tem tednu smo obhajali praznik Marije, pomočnice kristjanov. Cerkev se vedno zbira okrog Marije že na začetku so jo apostoli takoj vzeli za svojo mater in z njo pričakovali Svetega Duha. In to dvoje ČAKANJE in MOLITEV Z MARIJO je nato Sv. Duh napolnil in povzdignil v novo kvaliteto. To dvoje bi lahko primerjal dvokrilnim vratom, ki jih imajo skoraj vse cerkve. Ko je kakšen praznik, jih ponavadi vedno odpremo na stežaj. Tudi v našem življenju ta vrata čakajo, da jih odpremo. Ne pustimo Boga samo skozi stranska vrata, ali celo samo skozi zakristijo. Odprimo mu dvokrilna vhodna vrata čakanja/potrpežljivosti in molitve z Marijo. In Sveti Duh bo prišel ter nas napolnil s pravimi besedami ter pravo držo pred Bogom, saj nam edino On lahko navdihne pravo molitev, ki povzdigne in napolni prej omenjeno pripravljenost, že apostol Pavel je namreč rekel: »Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi.« Tako bo naše življenje v tem zaupanju, samo postalo molitev in hvalnica, kljub raznim slabostim, ki jih imamo. Pridi, Sveti Duh!