Zakaj večno življenje?
Ker je sicer vse trpljenje in žrtvovanje nesmisel.
Da pa ima vsak križ obljubo v večnem življenju se kaže že s tem, da ima tisti, ki prenaša trpljenje vedno bolj mirno vest in pogled poln upanja, kot tisti, ki trpljenje zadaja.
Pa ne gre le za mirno vest.
Gre za nabiranje zakladov. Vsaka molitev in prošnja k Bogu dobi z darovanim trpljenjem in žrtvami še veliko večjo težo.
Predvsem pa nam ljubezen sam kaže na večnost, saj ne more biti končna.
Kaj je po smrti?
To je tema, na katero je v preteklem tednu gotovo vsak od nas vsaj enkrat pomislil.
Mučence, ki so podobno kot Jezus in sedem bratov v prvem berilu, prostovoljno odšli v smrt zaradi vere v Boga, Cerkev želi osvetliti ravno zato, da bi nam njihov način odhoda iz tega sveta, dal misliti.
Če nekdo zastavi svoje življenje, gotovo tega ne naredi zgolj zaradi možnosti, da večno življenje je, ampak je vanj popolnoma prepričan.
In če po smrti ne bi bilo nekaj, za kar bi se na tem svetu splačalo vlagati najpomembnejše stvari,
potem Jezus ne bi šel v Jeruzalem, ko je točno vedel in je tudi učencem trikrat naznanil, kaj se bo z njim zgodilo, kako ga bodo umorili.
Lahko bi se jim izmuznil.
Toda ne. Jezus je poudaril, da se bo potem šele dejansko zgodilo pravo rojstvo.
Kaj bomo v nebesih počeli, pa tudi ni potrebe, da bi nas skrbelo.
Saduceji so trmasto vztrajali pri prepričanju, da večnega življenja ne more biti, ker bi bilo po njihovem mnenju skregano s sedanjim načinom življenja in ne bi bilo izvedljivo, toda večnost je veliko več, kot si moremo misliti.
Mi si sedaj težko predstavljamo, kako bo, zato pa tudi Jezus saducejem ni na dolgo in široko razlagal, kako bo.
Dal jim je preprost argument.
Bog ni Bog mrtvih.
Ker je Bog eno samo prekipevajoče življenje in ljubezen, je logično, da nas, ne bo pustil, da bi v nekem trenutku prenehali bivati, še posebej ne potem, ko je v nas položil hrepenenje po več, hrepenenje po tistem, kar na zemlji ne moremo prejeti.
Za velike reči smo ustvarjeni, za veliko več, kot nam uspeva sedaj, na zemlji.
Zato pa nam danes poseben izziv postavlja tudi zahvalna nedelja, (o kateri govori tudi okrasitev oltarja).
Za te velike Božje načrte z nami, pa tudi za vse drobne vsakodnevne darove, lahko Bogu danes še posebej obudimo hvaležnost.
Nikodem, Jezusov skrivni učenec (Jn 3; 19,38-40), je moj krstni zavetnik.
V njegovi vlogi se večkrat prepoznam tudi sam. Predvsem mi je všeč njegova drža pred Jezusom, ki je razvidna tudi iz ikone zgoraj - z odprtimi dlanmi pred Njim.
Njegovo ime pa ustreza tudi namenu mojega bloga.
Tu najdete namreč predvsem moje pridige, ki jih objavljam z namenom, da bi po njih Božji blagoslov, za katerega vedno prosim, kadar jih sestavljam, dosegel čimveč ljudi.
"Nikodemos (Νικόδημος)" - "zmagovalec med ljudstvom" (evangelij ga imenuje "prvak med Judi") naj pomeni tudi zmago in blagor za vse ljudstvo.
V njegovi vlogi se večkrat prepoznam tudi sam. Predvsem mi je všeč njegova drža pred Jezusom, ki je razvidna tudi iz ikone zgoraj - z odprtimi dlanmi pred Njim.
Njegovo ime pa ustreza tudi namenu mojega bloga.
Tu najdete namreč predvsem moje pridige, ki jih objavljam z namenom, da bi po njih Božji blagoslov, za katerega vedno prosim, kadar jih sestavljam, dosegel čimveč ljudi.
"Nikodemos (Νικόδημος)" - "zmagovalec med ljudstvom" (evangelij ga imenuje "prvak med Judi") naj pomeni tudi zmago in blagor za vse ljudstvo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar