Besede: »Glejte, da se ne daste zavesti« danes še posebej stopajo v ospredje.
Veliko je možnosti danes, da kristjan izgubi vero in začne pot do Boga iskati drugje.
Mogoče danes nismo ravno v času, ko so kristjani morali zaradi svojega prepričanja izpostaviti svoje življenje, vsaj tu v Evropi in v Sloveniji ne, toda to še ne pomeni, da ne veljajo Jezusove besede: »Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena«.
Biti kristjan pomeni biti del Cerkve. To pa je danes vse prej kot moderno.
Verjeti v to, da po Cerkvi, po zakramentih, po nas duhovnikih še vedno na edinstven način dotekajo milosti - hrana za večno življenje, je danes morda veliko težje kot v preteklosti.
Velikokrat se sliši kako je nekdo zaradi nekih dogodkov, zaradi katerih se je pohujšal, prenehal hoditi v cerkev.
Razočaranj je veliko.
Toda zakaj? Če je nekdo raz – očaran, je moral biti najprej očaran in to nad napačnimi rečmi.
Tako, kot so bili gotovo razočarani tudi Judje, ko so jim Rimljani porušili tempelj, na katerega so toliko stavili.
Cerkev je Božja, je pa tudi človeška. To je od začetka. In že od začetka ima pri sebi v sami svoji sredini odpadnike (že od Juda Iškarjota naprej). Že od nekdaj so jo hoteli razdreti razni krivoverci, največ takih, ki so izšli ravno iz Cerkve.
A vse je do sedaj pokopala.
Tako bo pokopala tudi pedofile in vse, s čimer ji kdorkoli želi škoditi danes.
Skratka Cerkev bo šla naprej, kot je vedno šla - zaradi obljube, ki ji jo je dal Jezus, da bo z njo vse dni do konca sveta in da jo peklenska vrata ne bodo premagala.
Pomembno vprašanje pa je, kje se bomo znašli mi, kje bova ostala ti in jaz?
Ali bom tudi jaz raz – očaran obtičal nekje ob strani? Ali pa bom šel s Cerkvijo naprej?
Šele v burji in neurju se vidi, katera drevesa so dovolj močna in majo dovolj velike korenine. Toda takrat za drevo ni čas, da jih šele požene. To mora storiti prej oz. to mora početi prej.
Zato nas tudi Jezus vabi v današnjem evangeliju:
»S svojo stanovitnostjo si boste pridobili svoje življenje.«
Torej gre zgolj za zvestobo. Stati trdno kljub vsemu, kar se dogaja okoli nas.
Kot pravimo, da je za dober imunski sistem in zato, da je človek zdrav, potrebno jesti zdravo hrano in zdravo živeti, podobno velja tudi na področju duhovnosti in duševnosti.
Zelo je važno, kaj vase vsak dan srkamo. Žal medijev, ki imajo danes veliko vlogo, velikokrat ne skrbi to, da bi bili ljudje o nečem prav obveščeni. Pač pa se jim veliko bolj izplača širiti stvari, o katerih se preprosto rado govori in jim zato ljudje tudi raje prisluhnemo ali preberemo. Zato pa moramo bi toliko bolj izbirati, kaj je dobro za nas in kaj ni, kaj bomo vsrkali vase in česa ne. Tudi če sprva nekaterih besed ne jemljemo zares, delujejo na nas in nas vznemirjajo.
In običajno potem pride eno z drugim. Razočaranje v veri je povezano z razočaranjem nad splošnim stanjem v svetu in nad svojo vlogo v njem ter obratno.
Jezus pa nam na to jasno odgovarja, naj se ne vznemirjamo in naj se ne bojimo, če verujemo vanj.
Dal nam bo vse kar bomo potrebovali, da bomo lahko prestali preizkušnje. Tudi zgovornost in modrost, da bomo imeli pripravljen pravi odgovor na vsak izziv.
Zato ne pozabimo na temelje za vero oz. na korenine iz katere bo lahko še naprej rastla. Preverjati jih in krepiti vedno znova ni nikoli odveč.
Iščimo torej prave izvire tudi če so na prvi pogled prekriti z odpadlim listjem in vejami…
In ljubimo Cerkev. Če ne zaradi drugega, zato ker jo Jezus ljubi in ji bo ostal zvest do konca.
Mi pa bomo s tem v njej še naprej vcepljeni kot mladike na trto, ki je Jezus in od te trte prejemali življenjski sok za prave, žlahtne sadove.
Ni komentarjev:
Objavite komentar