Nasproti tej prispodobi je postavil sebe predvsem v dveh podobah.
Prvi lik je lik pastirja, ki ga ovce prepoznajo po glasu. Čreda se umiri in zaupa, ko sliši njegov glas.
S to podobo nam Jezus želi povedati, da nam njegov nauk ni tuj, da nam njegove besede in njegov način ni tuj. V drugem berilu nas apostol Peter opozarja, da Jezusovo bližino še posebej lahko najdemo prav v trpljenju, čeprav je v očeh sveta nesmiselno.
Jezusova logika – trpljenja, smrti in vstajenja je logika, ki je lahko tudi nam kristjanom razumljiva in domača, ko Jezusa sprejmemo za Gospoda našega življenja.
Sv. Avguštin moli k Bogu celo z besedami: »Zase si nas ustvaril in nemirno je naše srce, dokler ne počije v tebi.«
Kogar Jezusova bližina vznemirja, moti, sem prepričan, da se v resnici še ni srečal s pravim Jezusom in da njegova vera ne temelji na Bogu, ki je brezpogojna ljubezen. Seveda ni enostavno pustiti, biti ljubljen. Ni enostavno pustiti predsodkov, ki v nas sejejo dvome o tem, da smo od njega resnično sprejeti. Zato pa nam Jezus ponuja tudi drugo podobo, drugo značilnost za njegovo delovanje med nami.
Pravi, da ga lahko primerjamo tudi z vrati.

S tem, ko nas Jezus opozarja na ta svoj lik, pa nam želi povedati še drugo stvar. Hoditi skozi njegova vrata pomeni tudi skozi njegovo perspektivo ljubezni in usmiljenja tudi vedno znova odhajati v svet.
Skozi vrata, ki se imenujejo Jezus Kristus vstopamo najprej pri vseh zakramentih. Prvo berilo v tem smislu močno poudarja krst, kot prvi in najmočnejši izhod iz grehov in prehod v življenje v Svetem Duhu.
V smislu vrat, skozi katera večkrat vstopamo, pa bi še posebej poudaril tudi zakramenta sv. spovedi in sv. evharistije. Pri teh dveh zakramentih vstopimo skozi Jezusa, ki nas pošilja na pravo pašo, ki resnično okrepi.
Ne pozabimo pa tudi na možnost, da Jezusa povabimo, da še na poseben način povsod v našem življenju postane kot vrata, skozi katera stopamo … v najrazličnejše odnose, v najrazličnejše dejavnosti.
In naj nam bo Jezus tudi »vrata«, skozi katera v naše življenje spuščamo različne vplive. Ne bojmo se ga prositi tudi na tak slikovit način. To podobo lahko večkrat uporabimo tudi v naših molitvah. Pomenljive so namreč tudi Jezusove besede v evangeliju, kako kot vratar oz. vrata, mimo sebe ne spusti tatu, ki bi nam lahko škodoval.
Želi pa seveda, da ga za vse darove, ki jih od njega želimo prejeti, vedno znova prosimo in se zahvaljujemo, tudi ko to že prejmemo. Nikoli nam namreč svojih rešitev ne bo vsiljeval, tudi če ve, kaj je za nas prav.
Ni komentarjev:
Objavite komentar