Nikodem, Jezusov skrivni učenec (Jn 3; 19,38-40), je moj krstni zavetnik.
V njegovi vlogi se večkrat prepoznam tudi sam. Predvsem mi je všeč njegova drža pred Jezusom, ki je razvidna tudi iz ikone zgoraj -
z odprtimi dlanmi pred Njim.
Njegovo ime pa ustreza tudi namenu mojega bloga.
Tu najdete namreč predvsem moje pridige, ki jih objavljam z namenom, da bi po njih Božji blagoslov, za katerega vedno prosim, kadar jih sestavljam, dosegel čimveč ljudi.
"Nikodemos
(Νικόδημος)" - "zmagovalec med ljudstvom" (evangelij ga imenuje "prvak med Judi") naj pomeni tudi zmago in blagor za vse ljudstvo.

ponedeljek, 30. maj 2011

Razlog mojega upanja

Sv. Duh - Tolažnik opogumlja. Ne gre samo za takrat, ko smo žalostni ali razočarani. Gre za vsak trenutek. Vsi potrebujemo njegovega poguma, njegove Resnice, njegove gotovosti, da je Bog tisti, ki ima zadnjo besedo pri vseh stvareh.
Nobena negotovost, ki nam jih vsiljuje svet, nas v naši veri ne sme omajati. Če se odpremo Svetemu Duhu, nas opogumi, da gremo preko vsega. Tako kot so šli tudi prvi učenci in apostoli preko vsega, preko vseh strahov in preko vseh nevarnosti.
Bog je tisti, ki je Gospodar vsega in nič, kar se nam zgodi, se ne zgodi brez smisla.
Zato je pravi vernik, pravi kristjan, vesel človek, ker tudi v trpljenju in tudi ko gleda, kako se okrog njega vse podira, zaupa Bogu, da ga bo vodil preko vsega do končne sreče.
Kristjan se veseli v upanju. Ker je Jezus Kristus, naš Gospod v katerega smo krščeni, vstal od mrtvih in gospoduje nad vsem.

Prav zato pa nam danes v berilu apostol Peter kliče: »Vselej bodite vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas.«

To je pomembnejše vprašanje kot vprašanje, kje in kdaj smo grešili.

Čeprav je vprašanje enostavno, nanj ni tako enostavno odgovoriti.

Spomnim se, kako sem bil sam postavljen pred to dilemo. Seveda sem teoretično vedel povedati, kaj naj bi bil razlog mojega upanja, lahko bi zdrdral to, kar sem se učil o Bogu in o krščanstvu, toda ...
Kaj je resnični razlog mojega upanja?
Bil sem v zadregi in moral sem si vzeti čas, da sem nanj odgovoril.
Tudi vsakič znova, ko si zastavim to vprašanje, moram nekaj časa premisliti.

Gotovo si tudi vi kdaj postavite to vprašanje: Kaj počnem tukaj? Kam grem? Za kaj se najbolj borim, na kaj stavim? V čem je moje upanje?

Le obnavljanje tega vprašanja nam obrača krmilo v smer, da lahko tako kot naroča apostol Peter: »Gospoda Kristusa slavimo v svojem srcu.

Prosimo Gospoda, naj nam še in še pošilja svojega Duha resnice, da bo v nas prižigal pravo luč spoznanja in nas osvobajal navezanosti na napačne skrbi.

Ni komentarjev:

Objavite komentar