Pozdrav, ki ga je uporabil Pavel v 2. berilu in ki ga tudi duhovniki uporabimo na začetku sv. maše:
»Milost Gospoda Jezusa Kristusa, ljubezen Boga in občestvo Svetega Duha z vami vsemi!« nam najlepše spregovori o načinu kako se Bog razodeva in deluje v našem življenju.
Bog Oče nas ljubi z neskončno ljubeznijo, Bog Sin to ljubezen udejanja, jo prinaša kot milost, kot dar, kot vsakdanji kruh (kot molimo pri očenašu), Sveti Duh, pa nas zbira v občestvo, ostaja pri nas in tem milostim v nas daje rast.
Kljub vsemu, kar je Jezus povedal o sebi in o odnosu s svojim Očetom in Svetim Duhom, pa skrivnost Boga ostaja še vedno skrivnost.
Bog je neskončen, zato tudi spoznavanje njega nima nikdar konca. Niti v večnosti.
Že glavno lastnost, s katero se nam predstavlja – ljubezen - ne razumemo, pa čeprav nam je govoril o njej in nam jo je tudi pokazal in nam jo še izkazuje.
Če strnemo sporočilo vseh treh današnjih svetopisemskih odlomkov, pa lahko potegnemo črto:
Ni pomembno, da z razumom poznamo skrivnost odnosov v Sveti Trojici. Pomembno je drugo. Vsi trije odlomki nam pravijo, da je Bog ljubezen in usmiljenje. Pomembno je, da se tej ljubezni predamo. Potem nam bo vse jasno, kar je pomembno vedeti.
Predvsem pa bomo potem v miru, ker bomo deležni tega usmiljenja in nas ne bo več vznemirjala misel, kakšni bi morali biti, da bi bili v redu, da bi bili Bogu všeč.
Vse kar je pomembno, je verovati vanj in mu zaupati.
Potem dejansko postane vse tako kot nam je bilo rečeno pri krstu, ko nas je oblila krstna voda: »V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha«.
Ni komentarjev:
Objavite komentar